Sunday, 27 November 2011

Tako, pa nam je s skupnimi močmi zopet nekaj uspelo

V tem svojem razočaranju, ko ni videla izhoda, se je posledično zgodila bolezen, in sicer tako, da ni bila več sposobna stopiti na noge, pravzaprav ni več hotela hoditi. Sem in tja po vasi so jo prenašali vaščani, ali pa je bila zaprta doma v svojem svetu imenovanem ‘ubogi jaz’.

Zanjo je skrbela mama, in glede na njena leta, je bilo to iz dneva v dan težje. Naša zdravnica Branka jo je pregledala in takoj ugotovila, da je njena bolezen čisto psihičnega izvora, in da fizično ni ovir, da bi dekle zopet hodilo. S pravilnim pristopom Branke in Ayane, je deklica le spregovorila o svojih težavah in zakaj je v takšnem stanju – vsega tega tudi njena mati ni vedela. Ko smo ji govorile o lepotah življenja, o tem, da je samo od nje odvisno kako naprej, da njenega življenja ni konec … se je nekaj v nje premaknilo.

 

Po daljšem premisleku je povedala, da si želi imeti šivalni stroj, da bi šivala zase in za vas, ter na ta način pripomogla k boljšemu jutri nje in njene vasi. Pa smo ji dale ultimat: “Če shodiš, ti priskrbimo šivalni stroj!” Prikimala je, da se strinja in smo začeli – Branka in Ayana so jo postavile na noge … vsi smo jo vzpodbujali, naj naredi vsaj en korak, naj zakoraka v življenje. Njene noge je niso hotele ubogati, pa vendarle je z našo pomočjo uspela narediti nekaj korakov. Nasmejala se je in obljubila, da gre naprej, da se tu ni ustavila.

Kaj kmalu po vrnitvi v Slovenijo, me je Gašper obvestil, da deklica že pridno hodi in sprašuje, kdaj dobi šivalni stroj, saj je svojo obljubo izpolnila. Pa smo šli v akcijo za šivalni stroj – z Gašperjem smo se dogovorili, da poišče šivalni stroj v Indiji, mi pa priskrbimo denar za nakup in včeraj, 16.7.2011 je deklica šivalni stroj tudi dobila.

Tako je bil ustanovljen “TWIMC tailoring center”, ki ga vodi deklica Annalakshmi. Z njo je bil podpisan dogovor, da je šivalni stroj last TWIMC-a in ga daje deklici v uporabo, z namenom, da šiva zase, za vaščane kot tudi uči mlajše šivati, v nasprotnem primeru bomo šivalni stroj dali komu drugemu.

Gašper je napisal: “Denar za nakup šivalnega stroja; za TWIMC tailoring centre je bil podarjen s strani organizacije Zavod “EkoAlt Vindol”, za kar se Miss.Annalakshmi, Predsednik TWIMC Thirukulai Branch Mr.Sebasthikannu,vaščani vasi Southpanciyur in Chairmen TWIMC Gašper Orehek neskončno zahvaljujejo. HVALA!!! Tako si bodo lahko dekleta in ženske te nadvse siromašne vasi vsaj malo lahko pripomogle k prijetnejsemu jutri.”

Ayana je napisal/a: “Upam da nam bo kaj malega sešila pri naslednjem obisku vasi! Veliko sreče pri njenem ustvarjanju ji želi Zavod”EkoAlt Vindol”. To je velika pridobitev za vaščane ter za življenje Annalakshmi!”
Jaz pa pravim: “Hvala Branki in Ayani za njuno srčnost in vedenje, kako deklici pomagati iz njenega oklepa; ter Marjani Kos, ki je znala prisluhniti in donirati sredstva za nakup šivalnega stroja in s tem rešila življenje deklice kot tudi pripomogla k boljšemu jutri cele vasi”.
Poti za pomoč drugim je ogromno, samo od nas pa je odvisno, ali jo vidimo, predvsem pa ali smo pripravljeni nekaj tudi v resnici narediti.


Napisala: Nevenka
Slike: Gašper Orehek
www.vindol.org

“Who am I to pretend to be blind & not see their needs? Every child have right to bright future.” Children in need have dreams too, but their dreams are rarely given a chanse to blossom. Sponser a child today to change a life.