Botra Suzana Fink je ponovno osrečila svojo varovanko Atheeswari!

Toda botri srce ni dalo miru in želela je,da bi bil za Atheeswari 10. rojstni dan nepozaben. Naročila mi je in  tudi poslala denar skupaj s paketom . Bil sem  presenečen, da je denar prispel v paketu. Ponavadi se med potjo izgubi. Napisala je, naj ji kupim torto in jo odpeljem skupaj s paketom k Atheeswari. Napravila ji je veliko  veselje in presenečenje. Kaj takšnega si deklica  ni predstavljala niti v sanjah.
Čeprav je bil šolski dan, sem zaprosil učiteljico, da dovoli Atheeswari ostati doma. Po prašni cesti sem vozil slalom med luknjami . Prispel sem  v vas Veeramur (cesta je Igorju in Lidiji Fischer poznana-samo da je sedaj še več lukenj, pa tudi vas jima je poznana, saj smo bili skupaj na obisku pri Aruni, Sheebi in Kasthuri- do tja je kar precej vožnje). Prispel sem malce utrujen,a me je utrujenost hitro minila, ko sem videl kako zelo je bila Atheeswari vesela in  presenečena. Ko je jemala  stvari iz paketa je samo debelo gledala. Ponavljala je besede: » joj koliko stvari, joj kako je moja mamica dobra«. Dobila je oblačila. Že dolgo si je želela punčke in bila je v paketu. Tam je bil  celo medvedek -posebno darilo od botre. Tudi tega je bila nadvse vesela. Stisnila ga je k sebi  k sebi in rekla: »mami ti nisi tukaj,da bi te objela in ti rekla kako zelo te imam rada, a sedaj bom namesto tebe objela medvedka, ko bo spal pri meni«. V paketu je bila tudi slika botre: »oh končno imam sliko moje mamice« in jo poljubila. Zahvaljevanju ni bilo ne konca in kraja,ko pa sem prinesel se torto iz avta pa je bila od presenečenja in veselja čisto šokirana. Ljudje z vasi so to opazovali in govorili: »Atheeswari je res srečna, da ima tako dobro, ljubečo mamico, ki tako lepo skrbi zanjo«. Ko smo razrezali torto je Atheeswari nesebično vsakemu ponudila košček. Ko so se  posladkali je  naredila nadvse lepo gesto. Prosila me je: »Stric ali bi me zapeljal do šole, da dam košček torte tudi moji učiteljici, saj brez nje ne bi imela mamice. Ona mi je pomagala, da sem prišla do mamice« (mislim,da se Lidija in Igor še spomnita,ko je učiteljica poslala nekaj otrok, ki so bili nujno potrebni pomoči, ko smo bili pri Aruni doma). Zapeljal sem jo do šole. Učiteljica bila presenečena in vesela in dejala: »Vedela sem, da si pridna siromašna deklica, a,da imaš tako dobro srce, tega si nisem predstavljala. Res sem vesela, da sem ti pomagala in si dobila tako dobro mamico, ki tako lepo skrbi zate. Sedaj vem,da te čaka lepa prihodnost«.
Veselili smo se mi , veselili so se otroci, saj so se tudi oni malce posladkali, ker smo preostanek torte porazdelili med njih. To je bil za vse enkraten, nepozaben dan.
Atheeswari pa se je neprestano zahvaljevala in zahvaljevala. Ni ti lepšega občutka, kot je  videti nasmejane  oči, ki žarijo od veselja. Ves trud je poplačan.
Neprestano mi je naročala, da povem mamici,da jo ima nadvse rada, da ji  je neskončno hvaležna in moli zanjo, ter ji želi vse najlepše v življenju.
Tudi sam bi se rad zahvalil gospe Suzani Fink, saj mi je dala možnost, da sem lahko osrečil deklico. To je bil tudi zame eden od najlepših dni. Botra je  lahko vzgled vsem nam. Njena gesta je vredna vsega občudovanja. Ljudje kot je ona so pravi zaklad življenja.