Ana je prinesla srečo

Prošnjo za zidavo smo že oddali in čakamo le še na priključke vode, elektrike,…
Dan smo pričeli z obiskom našega varovanca, ki je bil v bolnišnici. Philom Infant Remo je dobil mesto na fakulteti zaradi izjemno dobrega rezultata, saj je bil četrti na šoli na končnih izpitih. Do konca študija mu manjka še štiri leta. Rad bi postal batcheler of information tecknowledge (B.Tec). Deček nujno potrebuje botra, ker zaradi težkih razmer ne more več hoditi v šolo. Škoda bi bilo, da bi tako inteligenten deček pustil študij. Prosimo pomagajte.
Ogledali smo si našo parcelo in Ani ter donatorju zemlje Gnanamuthu (ki je zelo pomagal tudi pri pridobivanju dokumentov) izkazali spoštovanje. Srečali smo se z otroci, ki že imajo botre pa tudi tistimi, ki botre nujno potrebujejo. Otroci so od veselja tudi zaplesali, Ana pa jih je razveselila s sladkarijami, barvicami, flumastri in igračami. V vasi smo imeli tudi kosilo. Doživetje je bilo prijetno in za vse nas nepozabno.
Na poti domov smo se ustavili še pri dveh naših varovancih. Srija in Srino, ki sta brat in sestra živita pri babici (70 let) in prababici(90 let). Očka in mamica sta jima umrla, koča pa jim je pred nedavnim pogorela. Začasno so dobili zavetje v skladišču za vrvi, katero je ob vsakem dežju poplavljeno. Živijo v povsem nezdravih razmerah. Srino ima težave s prstom na nogi in bi moral nujno na operacijo a si tega ne morejo privoščiti, da bi zgradili novo hišo pa niti pomislite ne upajo. Nujno bi potrebovali pomoč. Kljub vsemu sta Ano razveselila in s sestrico zaplesala .
Ko smo se vrnili domov je obdarovala Danusha. Botra Jasna Dolinar mu je poslala čudovito darilo. Dhanush ga je bil neizmerno vesel in ga je neprenehoma ogledoval. Dobil je toliko lepih reči. Bil je izjemno srečen in hvaležen svoji botri.
Prišli sta tudi Swetha in Kowsalya, katerima sta botra Igor in Lidija Fischer poslala darilo. Bili sta nadvse veseli in ponosni na svoja starša. Veseli sta bili vsega, še posebno slik in rož. Vsem nam sta kazali slike in pripovedovali, kako radi imata svojega očija in mamico. Tudi sami sta prinesli darilo zanju. Ano sta prosili, če jo lahko objameta in naj ona prenese objem staršem v Slovenijo. Zanimivo, da sta Lidija in Igor isto naredila pred odhodom Ane v Indijo.
Kot smo že navajeni, je bila tudi tokrat večerja ob svečah. Pomanjkanje elektrike nam je pripomoglo, da smo Ani omogočili romantično večerjo. Bilo je zelo prijetno, čeprav nam to pogosto pomanjkanje elektrike prinaša velike težave in skrbi predvsem podnevi. Sporazumevanje z botri preko interneta je tudi skoraj nemogoče , saj smo tudi po 14 ur na dan brez elektrike. Ana je potrebovala celo uro, da je poslala eno malo sporočilce.
Tako je tudi za nas minil lep, prijeten in nepozaben dan z Ano. Utrujeni smo se odpravili na zaslužen počitek.